V četrtek, 2. oktobra 2025, ob 18. uri lepo vabljeni na srečanje Bralnega krožka Branik. Z Darinko Kozinc, Sabino Vostner in Olgo Kolenc se bomo pogovarjali o pesniški zbirki Svetloba štirih.

Lepo vabljeni.

Slika je simbolična, vir Pixabay.

Vabljeni na dva pravljična večera za odrasle na bibliobusu. 

V četrtek, 2. oktobra 2025, ob 18. uri, vabljeni v Pevmo (Italija) na pravljični večer za odrasle na bibliobusu.

Pripovedovali bodo:

Maja Praprotnik (Knjižnica Velenje),
Brigita Lavrič (Knjižnica Milana Jarca Novo mesto),
Jure Bohinec (Mestna knjižnica Kranj),
Silva Kos (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica),
Mateja Hržič (Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož),
Polona Palčič (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica).

Za glasbeni nastop bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Josipa Abrama Pevma.

Lokacija: Igrišče Pevma, Pevma 2, Gorica, Italija

Lepo vabljeni.

V petek, 3. oktobra 2025, ob 18. uri, vabljeni v Vilo Vipolže na pravljični večer za odrasle na bibliobusu.

Pripovedovali bodo:

Maja Praprotnik (Knjižnica Velenje),
Brigita Lavrič (Knjižnica Milana Jarca Novo mesto),
Jure Bohinec (mestna knjižnica Kranj),
Silva Kos (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica),
Sanja Selinšek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj),
Tina Podgornik (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica).

Glasbena spremljava na dogodku: Martina Kocina (vokal) in Ivan Kokošar (kitara).

Lokacija: Vila Vipolže, Vipolže 29, Dobrovo v Brdih
Lepo vabljeni.

V sredo, 1. oktobra 2025, ob 18. uri lepo vabljeni na pogovor s srbsko pisateljico in režiserko Vido Ognjenović, ki bo v okviru Festivala slovanskih književnosti predstavila svoj roman Hiša mrtvih vonjav. S pisateljico se bo pogovarjala dramaturginja SNG Nova Gorica Martina Mrhar. Roman je v slovenskem prevodu Aleksandre Rekar nedavno izšel v zbirki Sto slovanskih romanov.

»Zanima me zgolj melanholični dih minulega časa, sporočilo zdavnaj ovenelega cveta, tihi, prijetni vonj prebolene preteklosti.« Vida Ognjenović: Hiša mrtvih vonjav

Dogodek bo v prireditvenem prostoru.

Lepo vabljeni.

O avtorici
Vida Ognjenović (1941) je priznana srbska gledališka režiserka, dramatičarka, prozaistka, profesorica in diplomatka. Režirala je skoraj sto gledaliških predstav ter vrsto televizijskih in radijskih oddaj. Napisala je štiri prozne knjige in objavila sedem dramskih zbirk. Med njimi: Melanholične drame (1991) in Otožne komedije (1994), Strupeno regratovo mleko (kratke zgodbe, 1994), Hiša mrtvih vonjav (1995), Stara stenska ura (zgodbe, 1996), Prešuštniki (2006), Opazovalec ptic (2010), Kozocid (2019) in Nadpop Kojović (2024).
Za svoja dela je prejela vrsto pomembnih priznanj, med njimi Andrićevo nagrado, nagrado Branka Čopića, nagrado Prosvete za knjigo leta, nagrado Laze Kostića za roman, nagrado Paja Marković Adamov za prozo, nagrado Narodne knjižnice Srbije in nagrado Petar Kočić.
Njena dela so prevedena v angleščino, nemščino, francoščino, ruščino, bolgarščino, češčino, grščino, madžarščino, poljščino in makedonščino.
Vida Ognjenović je režirala tudi v slovenskih gledališčih, sodelovala je tudi s SNG Nova Gorica.

O romanu
Hiša mrtvih vonjav je roman o zbiralcu redkih stekleničk in vonjav v vojvodinskem mestecu, ki ga zaznamujejo »duhovna tesnoba, skromen premer prijateljskega kroga, omejenost malomestne orbite in večna otopelost ljudi«. Popelje nas v skrivnostno hišo, kjer se vonji prepletajo s spomini in iluzijami. Osrednji junak Gedeon Volni biva v prostoru, ki razkriva minljivost življenja in krhkost identitete. Okoli protagonista in njegove nenavadne zbirateljske strasti, se prepletajo in zavrtijo zgodbe vrste likov. Avtorica raziskuje pripadnost, samoto ter iluzije, ki oblikujejo človekovo usodo. Izvirnost in živahnost pisanja Vide Ognjenović spominjata na Gedeonov zanos pri ohranjanju življenja vonjav in vabita bralca k premisleku o lastnem doživljanju časa in spomina. »Mrtve vonjave« postanejo metafora za obstoj – ko izginejo, ne puščajo za sabo nobenih sledi. Predvsem pa je Hiša mrtvih vonjav izjemen sodoben roman o utopiji.

O festivalu
Festival slovanskih književnosti letos že četrtič zapored prireja Forum slovanskih kultur. Osrednji gostji letošnjega festivala sta hrvaška pisateljica Nada Gašić in srbska avtorica in režiserka Vida Onjenović. Obe sta na nacionalnih seznamih zbirke Sto slovanskih romanov, prevajalsko-založniškega projekta, ki pod okriljem Foruma slovanskih kultur poteka že skoraj 20 let. V zbirki je v 7 državah doslej izšlo več kot 100 naslovov.

Več o festivalu in programu na teh povezavah: Vabilo, Program, Programska knjižica.

Besedilo in fotografija: Forum slovanskih kultur Ljubljana

V sredo, 1. oktobra 2025, ob 18.30 lepo vabimo otroke v Krajevno knjižnico Bilje, da prisluhnejo pravljici. Pripovedovala bo Jana Movja.

Pravljična urica je primerna za otroke od 4. leta starosti dalje. Nastaja v sodelovanju s KTD Zarja Bilje.

Lepo vabljeni.

V torek, 30. septembra 2025, ob 17. uri lepo vabljeni na predstavitev slikanic o deklici Zoji. Slikanice, bo predstavila prevajalka in založnica Josipina Kovačič, avtor pa je Ruggero Poi.
Gre za serijo treh slikanic o trajnostnem razvoju: Zoja in pomarančna obleka, Zoja in morje, Zoja in slastne melancane. Primerne so za predšolske otroke in otroke v prvih razredih osnovne šole.

Dobimo se v prireditvenem prostoru. Lepo vabljeni in dobrodošli.
Dogodek je del programa Nacionalni mesec skupnega branja 2025.

Več o dogodku
V deželi čisto blizu nas je mesto, kjer se prebivalci učijo imeti lepo. Imenuje se Mesto umetnosti in tam se je rodila tudi Zoja – oziroma tri knjige o mali deklici, ki spoznava svet in skrbi za to, da svet ostane lep! Tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jim je ime Življenje (saj ste vedeli, da ime Zoja pomeni Življenje, kajne?). Kako živijo in razmišljajo, lahko vidite vsak dan, ko skakljajo okrog vas. Zelo podobno, kot živi Zoja.
Lahko si boste ogledali vse tri knjige o Zoji in izvedeli, kaj pomeni znak, ki ga vidite na sliki in je simbol Mesta umetnosti (Cittadellarte).
Prebrali bomo zgodbo Zoja in morje in se naučili, kako otroci gradijo našo in njihovo prihodnost in česa se lahko odrasli naučimo od njih.

Vir besedila in ilustracije: Josipina Kovačič