''So zgodbe in njih junaki, ki spolzijo čezte kot veter, ki poboža, hip za tem pa ga že pogoltne zakon pozabe. In so zgodbe, ki se te oprimejo z usodami junakov, kot bi nosile del tvoje osebne zgodovine.'' (Tihotapci miru, Libris 2016)

Mladi Teodor se po uspešnem študiju v tujini vrne na domačo obalo. Namesto, da bi nadaljeval očetove sanje in si okoli vratu zavezal kravato, se zapre v svoj svet in se ob zajetni dedkovi zapuščini, ki mu je prinesla tudi veliko hišo nad morjem, suče v krogih nesmisla. Dokler prijateljici ne obljubi, da bo nekaj dni namesto nje bral umirajočim v hospicu. Dnevi branja se zavlečejo v tedne, ti v mesece. V zgodnji pomladi, pomladi mavric, začne brati gospodu M., ki verjame, da 'zgodbe zdravijo tudi napol mrtve'. Za branje si izbere knjigo z naslovom Tihotapci miru. In tu se zgodba šele zares začne … Vir: spletna stran Carmen L. Oven

Knjiga v katalogu Goriške knjižnice

Predstavitev knjige na portalu Dobreknjige.si.